STROKOVNA EKSKURZIJA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO RUŠE V BOSNO IN HERCEGOVINO

Lovrenc na Pohorju
STROKOVNA EKSKURZIJA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO RUŠE V BOSNO IN HERCEGOVINO Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ruše (OZVVS Ruše) je organiziralo in izvedlo strokovno ekskurzijo dne 16. in 17. avgusta 2024 za veterane skupaj s partnerji. Na pot smo se odpravili z udobnim turističnim avtobusom v zgodnjih jutranjih urah mimo Zagreba in čez mejni prehod Jesenovec v Bosno in Hercegovino, kjer smo imeli postanek za zajtrk, domačo krajnsko klobaso. V Banjaluki, mestu, ki leži na bregovih reke Vrbas, smo imeli voden ogled okrog trdnjave Kastel in ogled notranjosti džamije Ferhadija. Živahen utrip mesta smo začutili na veliki in pokriti tržnici, kjer smo lahko kupili že prva darila za domov. Čas smo imeli še za kavico ali za najbolj znano, odlično banjaluško pivo Nektar. Potovanje smo nadaljevali do Jajca, mesteca na izlivu reke Plive v Vrbas. Mesto je v zgodovini odigralo pomembno vlogo, saj se je v času II. svetovne vojne v njem odvijalo drugo zasedanje AVNOJ-a, na katerem so sprejeli pomembne odločitve, kot sta ustanovitev FNR Jugoslavije in razglasitev Josipa Broza za maršala. V vročem avgustovskem dnevu smo tudi v Jajcu imeli čas za ohladitev in poživitev s pijačo ali hrano, po izbiri. Naredili smo še prelepe fotografije nad slapom Pliva, ki se nahaja v samem središču Jajca in je eden od dvanajstih najlepših na svetu. Je tudi edini slap, ki se nahaja v strogem delu mesta. Ta naravni spomenik ustvarja čista in bistra Pliva, ki svojo pot zaključi v Jajcu, ko z višine 20m pada v reko Vrbas. Vožnjo smo nadaljevali proti Sarajevu, kjer smo se nastanili v hotelu Hollywood na Ilidži. Po večerji smo si individualno ogledali dogajanja v hotelu in okolici, priča smo bili bogati poroki iz Arabskih Emiratov. Po zgodnjem zajtrku smo se odpeljali do središča Konjica, mesteca, ki se razteza na bregovih reke Neretve. Ogledali smo si bunker Josipa Broza-Tita, ki so ga v veliki tajnosti gradili med letoma 1953 in 1979. Namen bunkerja je bil, da bi v primeru jedrskega napada služil kot zatočišče za Tita, njegovo ženo Jovanko in 350 njegovih najožjih sodelavcev, torej za takratni politični vrh SFRJ. Bunker leži v bližini mesta Konjic, na desnem bregu Neretve in kar 270 metrov globoko pod goro Zlatar. Pred vhodom v kompleks stojijo tri kamuflažne stavbe, ki spominjajo na počitniške hišice, zato ne dajejo niti slutiti, kakšen labirint se skriva pod njimi. V bunkerju je 6.000 kvadratnih metrov bivalnih površin, premore pa tako rekoč vse - operacijske dvorane, dve veliki konferenčni sobi in številne spalnice, dodelan pa je tudi osrednji, vojaški prostor, kjer so velika štabna miza z rdečimi telefoni, izdelanimi v takratni slovenki tovarni Iskra. Sobe so opremljene s pohištvom in oblogami iz takratne slovenske trgovine Lesnina. Bunker je imel vse tehnične možnosti za popolno izolacijo od sveta in dejansko bi prebivalci v njem lahko preživeli šest mesecev brez stika z zunanjim svetom. Po vrnitvi nazaj v mesto Sarajevo, smo si z vodenim ogledom pogledali še lepote Sarajeva, mesta, ki je nastalo v 15. stoletju kot osmanska trdnjava, ko se je osmansko cesarstvo razširilo v Evropo. Leta 1914 je bilo Sarajevo prizorišče atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne, njena posledica pa je bil konec avstro-ogrske vladavine v Bosni in nastanek države Kraljevine Jugoslavije. Ogled smo zaključili na znani sarajevski Baščaršiji, ki je srce Sarajeva, kjer je vedno živahno in kjer se ob srečevanju ljudi iz vsega sveta porajajo vedno nove energije. Individualno smo obisk Baščaršije zaključili s hrano in pijačo po izbiri, kjer se sarajevskim čevapčičem nismo mogli upreti. Sledila je mirna in lepa vožnja do mejnega prehoda s Hrvaško. Ob spretni šoferski ekipi in odličnem vodiču smo mejni prehod z Bosno in Hercegovino opravili hitro, zataknilo pa se je na hrvaški strani. Potrpežljivo in mirno smo čakali na prehod mimo policaja in temeljit pregled avtobusa s strani dveh carinikov. Hrvaško slovensko mejo na odseku Krapina – Trakoščan in mejni prehod Gruškovje smo opravili brez zapletov. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in čudovitih doživetij, ki smo jih dva dni delili v dobri družbi. Dvodnevna ekskurzija nam je omogočila poglobljen ogled krajev v Bosni in Hercegovini, zagotovo pa nam je ogled bunkerja v Konjicu podal uvid v takratni čas in takratno zgodovino. Zapisala: Darja Pušnik
Janez Pušnik